IGOR PODPEČAN - multiinštrumentalist, avtor melodij in priredb, ter glasbeni mentor in producent se predstavi:

»Osnovno šolo sem obiskoval na Ravnah na Koroškem, po selitvi družine leta 1979 pa v Slovenj Gradcu. Od leta 1993 z družino živim in ustvarjam v Zagorju ob Savi. Glasba me je veselila od malih nog. Vsa rodbina po očetovi strani je bila glasbeno nadarjena. Prve prijeme na frajtonarici mi je pokazal stric. Sicer pa sem v nižji glasbeni šoli končal pet letnikov klavirske harmonike. Ves čas sem vneto poslušal skladbe bratov Avsenik. Ljubezen do njune glasbe me je začasno minila, ko sem spoznal tradicionalni jazz - dixieland in swing. Sam sem se naučil nekaj prijemov na kontrabasu, v sedmem razredu osnovne šole pa sem se začel učiti pozavne. Vse to me je spodbudilo k vpisu v srednjo glasbeno šolo (pozavna). Ker še nisem bil povsem prepričan, da si želim postati poklicni glasbenik, sem se hkrati vpisal še na Srednjo tehniško šolo, prav tako v Mariboru.
V Mariboru sem se vključil v Big band in začel igrati tudi v narodno-zabavnih zasedbah. Tu sem prvič zaigral na bariton. Moj prvi resnejši stik z narodno-zabavnimi glasbeniki je bilo občasno nadomeščanje pri snemanju in igranju v ansamblu Trim (takrat še z Dragico Kovačič), pozneje pa igranje v ansamblu Celjski instrumentalni kvintet (1985–1989). V tej zasedbi sem se uveljavil tudi kot komponist in aranžer. Hkrati sem eno leto igral prvo pozavno v mariborski operni hiši. Na republiških in državnih tekmovanjih srednjih glasbenih šol sem dosegel kar nekaj lepih uspehov, vse s pozavno, kot solist ali v komornih skupinah. Še pred koncem študija v Mariboru sem se vpisal na jazzovski oddelek in klasično akademijo v avstrijskem Gradcu, naredil sprejemne izpite in eno leto obiskoval predavanja. Naredil sem tudi sprejemne izpite na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po odsluženem vojaškem roku sem  nadaljeval študij glasbe v Ljubljani. V tistem obdobju sem napisal nekaj skladb za domače in tuje narodno-zabavne ansamble. Ko sem s Celjskim instrumentalnim kvintetom posnel nekaj televizijskih oddaj, me je opazil Slavko Avsenik, hkrati pa je njegov brat Vilko poizvedoval o meni na Akademiji za glasbo. Tako je leta 1989 prišlo vabilo k znamenitemu Ansamblu bratov Avsenik, poleg tega pa se mi je ponujalo mesto v Orkestru Slovenske filharmonije. Prevladala je narodno-zabavna glasba. Žal pa je sreča trajala le kratek čas, saj je Ansambel bratov Avsenik leta 1990 razpadel.

Kmalu zatem sem se s harmoniko vključil v znan avstrijski ansambel Filzmooser Buam iz Salzburga in z njim preživel tri leta (1991–1993). V menu pa je rasla želja, da bi ustvaril svoj kvintet in hkrati igral vse druge zvrsti plesne glasbe. To se je zgodilo leta 1992, ko sem skupaj s prijateljem in klarinetistom v ansamblu Igor in Zlati zvoki Brankom Jahnom ustanovil studio in založbo Zlati zvoki ter ansambel Igor in zlati zvoki.

Ponosen in vesel sem, da sem v svoji glasbeni karieri kot član skupine, studijski glasbenik ali producent sodeloval poleg Avsenikov in že omenjenih še z drugimi slovitimi imeni slovenske domače glasbe: Stanka in Boris Kovačič, Štirje kovači, Lojze Slak, Niko Zajc, Fantje treh dolin, Modrijani, Oto Pestner...«